Stroški službenih vozil za delodajalce in zaposlene

Kakšne stroške prinaša službeno vozilo?

Nabavna cena in stroški zavarovanja službenega vozila
Stroške nakupa oz. najema službenega vozila vedno krije delodajalec. To velja tudi, če bo zaposleni službeno vozilo uporabljal v zasebne namene. Upravitelj voznega parka podjetja izbere vozilo in tako odloča, kakšna cena se zdi primerna za službeno vozilo. Vendar pa ima namen, za katerega je službeno vozilo kupljeno, posebno vlogo. Zaposleni običajno uporablja vozilo za opravljanje službenih nalog.
Vendar pa vsako vozilo ni primerno na primer za daljše vožnje po avtocesti ali prevažanje tovora.
Poleg stroškov nakupa oz. najema krije podjetje tudi stroške zavarovanja službenih vozil. Za vsako službeno vozilo je treba skleniti zavarovanje odgovornosti. Poleg tega so zaposleni, ki uporabljajo službeno vozilo, zavarovani za primer telesnih poškodb in materialne škode. Po potrebi je smiselno skleniti tudi splošno ali delno kasko zavarovanje.

Kdo plača davek za službeno vozilo?
Čeprav podjetje za službeno vozilo davčnemu uradu plača davek na motorna vozila, pa morajo zaposleni plačati še davek na nedenarno ugodnost, ki izhaja iz zasebne uporabe službenega vozila. To poveča obdavčljivi dohodek zaposlenega. Pri tem se lahko uporabljata dva modela: pravilo enoodstotnega pavšala ali dnevnik. Katera možnost je boljša, je odvisno od deleža zasebne uporabe. To lahko preprosto izračunate s kalkulatorjem za službena vozila.
Stroški servisov in popravil
Obratovalni stroški službenih vozil
Delitev stroškov službenih vozil z zaposlenimi
Zaposleni se občasno vprašajo, ali lahko prispevajo k stroškom službenega vozila. Običajno stroške službenega vozila krije delodajalec. Če zaposleni vozilo uporablja tudi zasebno, mora plačati davek na nedenarno ugodnost. Vendar pa se lahko stroški vozila razdelijo med obe strani. Za to obstaja več možnosti, med katerimi so nekatere davčno ugodnejše.
Prva možnost je, da se delodajalec in zaposleni dogovorita o pavšalu za zasebno uporabo. Pri tem znesku gre za odbitek neposredno od neto plače, a se pavšal za uporabo ne upošteva kot odbitek v okviru odhodka, povezanega z dohodkom, temveč znesek zmanjša obdavčljivo nedenarno ugodnost. Odvisno od strukture se lahko ta zniža celo na nič. Enkratna plačila, ki jih zaposleni plača delodajalcu, na primer za nakupno ceno, prav tako zmanjšajo pripisani dohodek.
Nezgoda s službenim vozilom: kdo krije škodo?
Tudi najvarnejši način vožnje ne prepreči nujno nezgode s službenim vozilom, zlasti če drugi udeleženci v prometu ravnajo krivdno. Vsakdo, ki z osebnim vozilom povzroči nezgodo, stroške krije sam iz lastnega zavarovanja. Kako pa je to urejeno v primeru nezgode s službenim vozilom? Postavlja se vprašanje, katera zavarovalnica bo krila škodo, nastalo v nezgodi.
Kdo je odgovoren, je odvisno od povzročitelja nezgode. Poleg tega je treba razjasniti, ali je do nezgode prišlo med službeno ali zasebno potjo.
Delitev stroškov pri nezgodi s službenim vozilom
V primeru manjše malomarnosti škodo, nastalo v nesreči, običajno krije delodajalec oz. njegova zavarovalnica. Zmerna malomarnost pomeni, da je na osnovi sorazmernosti že odgovoren delavec. V primeru hude malomarnosti ali celo naklepa pa mora stroške nezgode službenega vozila v celoti kriti uporabnik.
Odgovornost za zasebne poti s službenim vozilom
Prihranite stroške z električnim službenim vozilom
Električna energija za polnjenje električnega službenega vozila je neobdavčena, če se uporablja polnilna postaja delodajalca. Če zaposleni uporabi javno polnilno postajo, mu delodajalec ob predložitvi dokazila povrne neobdavčene stroške. Poleg tega davčni urad priznava pavšalno nadomestilo stroškov za polnjenje električnega vozila doma. V letu 2021 so se ti pavšali ponovno povečali.
Tudi obdavčitev nedenarne ugodnosti je pri električnem službenem vozilu nižja. Le 0,5 odstotka bruto domače cene po ceniku je obdavčeno kot nedenarna ugodnost. Za povsem električna vozila, katerih cena po ceniku je nižja od 60.000 evrov, pa je stopnja zgolj 0,25 odstotka.